Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske, kjer med delom skozi okno opazuje vaško pokopališče. V prostem času igra namizne igre, kuha in se pretvarja, da mu sproti uspe prebrati vse knjige, ki jih kupi. Njegova najljubša barva je #2307f5, najljubši pisatelj Robert Rankin, najljubši slovenski pesnik pa Pavel Knobl (prvega ne pozabiš nikoli). Nobene lončnice mu pri življenju ne uspe obdržati dalj kot mesec dni, niti kaktusa.
Letnik 1977, že od malih nog zaljubljen v jezik, ki je tudi skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. Po gimnaziji, kjer je prvič stopil na odrske deske in začel repati, se je vpisal na študij angleščine, kjer še vedno čakajo njegovo diplomo, ki na pol končana ždi v skritem kotičku trdega diska.
V gledališču se je po srednješolskih predstavah najprej poskušal v kranjskem Gledališču čez cesto, leta 2004 pa je Bojanu Beštru pomagal pri ustanovitvi BB teatra. Istega leta se je pri predstavi in plošči Črni kuhna, ki združi ljudske pripovedi, etno glasbo in rap, spoznal s Petrom Kusom, s katerim sodelujeta še zdaj.
V študijskih letih se je spoznal tudi z gledališko improvizacijo, ki ga še vedno drži v objemu. V Impro ligi tekmuje kot član veteranske ekipe Veselička, je ustanovni član skupine Improleptika, leta 2011 pa je postal zmagovalec prve (in zaenkrat edine) sezone Impro TV na nacionalni televiziji. Kmalu je postal reden moderator impro tekem, kjer se zbliža s formo stand up komedije.
Prve prave standuperske korake je naredil leta 2004, ko ob vstopu Slovenije v EU v ljubljanskem KUD-u Franceta Prešerna priredijo priložnostno stand up ekshibicijo, čeprav je na istem odru že nekaj let pred tem in prav tako v okviru Impro lige skupaj z Juretom Zrncem in Janezom Usenikom sodeloval v proto-stand up večeru. Od leta 2007 do 2009 nastopa s Komikazami, ko iz njih nastane ohlapnejši kolektiv, pa samostojno nadaljuje z uspešno stand up kariero, tako na klubskih in gledaliških kot tudi korporativnih nastopih. Od januarja 2011 na Valu 202 vodi radijsko stand up oddajo Naval smeha.
Poleg učenja nepravilnih glagolov se je v času študija intenzivno ukvarjal z repom. S komadom Dj gmh! se je pojavil na prvi slovenski hip hop kompilaciji 5′ of fame, še posebej pa ga je navduševal prosti slog. Z N’tokom, Valterapom in Trkajem je deloval v Rodbini Trgavšek, udeleževal pa se je tudi državnih prvenstev v freestylu, kjer je po treh tretjih mestih na četrtem prvenstvu leta 2008 v ljubljanskih Križankah tudi zmagal. Vmes je snemal komade s Pasjim kartelom, Pando in drugimi. Nastopal je na Novem/Off rocku 1998 v Križankah in bil član kolektiva Bast pod taktriko Alda Ivančiča. Zadnja leta njegov raperski mikrofon počiva v omari, prah pa z njega obriše na vsake kvatre enkrat, kot na primer za sodelovanje na projektu Etnotronika ali občasno rimanje z novojarškimi Badalami.
Tisti del Boštjanovega ustvarjanja, ki je mogoče manj na očeh javnosti, zavzema pisano besedo. Z Matejem de Ceccom ustvarjata strip za revijo Pil, za revijo Joker piše kratke zgodbe in opise namiznih iger, občasno objavlja tudi v drugih publikacijah, v letih 2007 in 2008 pa je na založbi Mladinska knjiga delal kot urednik za mladinsko leposlovje. Največji delež pisnega delovanja zavzema prevajanje. Boštjan se je profiliral kot prevajalec otroške in fantazijske literature. Zaslužen je za prevode priljubljene otroške serije knjig o Kapitanu Gatniku, medtem ko ga odrasli bralci poznajo kot prevajalca sodobne fantazijske serije Pesem ledu in ognja ter komično apokaliptičnega romana Dobra znamenja.
